HRANA - ZDRAVJE

Zdravo zivljenje

SLABOKRVNOST - ANEMIJA

VZROKI ZA SLABOKRVNOST

Dolgotrajne kronične krvavitve

Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve, te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi.

Pomanjkanje železa

Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog. Količina železa, ki ga telo absorbira, je približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože.

Pomanjkanje vitamina B12

Mnogo redkeje srečamo anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12 – kobalamina. Vitamin B12 je vodotopen vitamin in je edini vitamin, ki vsebuje tudi bistvene elemente. Lahko se shranjuje v telesu. Vitamin B12 pomaga pri nastajanju rdečih krvničk.

Okvara kostnega mozga

Pri okvari kostnega mozga se zmanjša število vseh vrst celic, ki tam nastajajo in tako tudi eritrocitov. Vzrok za okvaro so lahko nekatere bolezni (prirojene ali neprirojene) ali stranski učinek kemoterapije. Pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk v kostnem mozgu imajo tudi ledvice. Zdrave ledvice namreč izločajo hormon eritropoetin, ki kostnemu mozgu omogoča proizvodnjo eritrocitov.

Nosečnost

Slabokrvnost med nosečnostjo je pogost pojav. Zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda se močno povečajo potrebe organizma po železu in vitaminih. Telo začne pospešeno proizvajati rdeča krvna telesca in krvno plazmo, da zagotovi zadostno oskrbo ploda. V tem obdobju se lahko volumen krvi pri nosečnici poveča tudi do 50 %, pri čemer se nesorazmerno poveča delež plazme, kar vodi v razredčenje krvi in padec koncentracije hemoglobina. Koncentracija hemoglobina v krvi je najnižja med 25. in 30. tednom nosečnosti.

 

 


POMAGAJMO SI SAMI

Folna kislina in vitamin B12

Za nastajanje hemoglobina telo nujno potrebuje nekatere snovi: poleg železa folno kislino in vitamin B12. Zato je za slabokrvnost lahko vzrok tudi pomanjkanje teh snovi. Zanimivo je, da dodajanje vitamina C izboljša porabo železa iz zelenjave, medtem ko nekatere druge snovi porabo zmanjšajo. Med njimi sta, denimo, mleko in soja. Dosti manj pogosta je slabokrvnost zaradi pomanjkanja folne kisline. Večinoma se to zgodi, kadar je želodčna sluznica kronično vneta. Zaradi tega ne more vsrkati dovolj folatov in vitamina B12, kar zmanjša »proizvodnjo«  rdečih krvničk.

Najbolje slabokrvnost preprečujemo z zdravo hrano, se pravi uživanjem hrane z veliko železa. Največ železa vsebujeta algi spirulina in chlorella, sledijo jima timijan, svinjska jetra, govedina in tudi goveja jetra, pšenični kalčki, drobnjak, sezam (vsebuje tudi kalcij), fižol, leča, temno zelena listnata zelenjava, suho sadje (suhe slive, na primer), nekateri oreščki, soja in proso. Če zraven jemo še sadje oziroma živila, ki vsebujejo vitamin C, bo telo optimalno porabilo vse dobre snovi, ki smo jih zaužili.

 

NAJPOGOSTEJŠI ZNAKI SLABOKRVNOSTI

To so: oslabelost, bleda koža, hitro in neenakomerno bitje srca, kratka sapa, bolečina v prsih, vrtoglavica, težave pri koncentraciji, mravljinci in hlad v okončinah ter glavobol. Opozoriti velja, da lahko nezdravljena slabokrvnost povzroči resne težave. Zaradi pomanjkanja kisika mora srce načrpati več krvi, to pa lahko povzroči artimijo (hitro in nepravilno utripanje srca). Posledica tega je lahko celo srčno popuščanje. Vsekakor je treba zdravniku povedati, če imamo zgoraj naštete zdravstvene težave.